Latest Entries »

25. maj - Vabilo za laično javnost

Advertisements
Vabilo - Prof.Dr. Boyd E. Haley

Prof.Dr. Boyd E. Haley
Toksičnost živega srebra kot vzročni dejavnik pri nastanku avtizma in njemu sorodnih motenj, ter ostalih nevroloških bolezni kot so alzheimerjeva bolezen, ALS, MS, itd.

Info in prijave: www.MerTox.org

Organizem psa ali muce potrebuje od prenatalne faze življenja do odraslega življenja redno oskrbo s kalcijem in z magnezijem. Tako kalcij kot magnezij sta soudeležena pri vseh procesih presnove mišic, živčnega sistema ter tudi skeleta in celotnega gibalnega aparata. Magnezij, ki ga v prehrani ne omenjajo veliko, je najpomembnejši mineral in odgovorni dejavnik produkcije energije ATP v celici. Udeležen je pri kar 300 encimskih procesih (sistemih), zato ga imenujejo tudi »power mineral« oz. mineral moči. Njegova vloga pri prenosu električnih dražljajev in vzdrževanju elektro-kemijskega potenciala je ključnega pomena pri krčenju mišičnih vlaken. Pomanjkanje magnezija pri psih vodi do različnih, bolj ali manj izraženih simptomov slabosti mišic, nagnjenosti h krčem in motenj v prevajanju dražljajev srčnomišičnih vlaken. Skupaj s kalcijem ima magnezij odločilno vlogo pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja. Oba minerala sta posebej pomembna za učinkovito gradnjo kosti in pravilen potek presnovnih procesov celotnega skeleta. V zgodnjem življenjskem obdobju živali, tj. od zarodka pa do mladega rastočega psička, je potreba po obeh mineralih zelo velika. Zato imajo mlade živali, ki rastejo, zelo velike potrebe po obeh mineralih, prav tako pa so od redne vsakodnevne oskrbe z njima odvisni tudi odrasli psi. Ob tem ne smemo pozabiti na preskrbljenost s fosforjem, ki prav tako sodeluje pri vseh procesih presnove mišic, živčnega sistema in ostalih telesnih celic. Oba minerala, tako kalcij kot fosfor, sta življenjsko pomembna gradnika skeleta, njuno delovanje pa je nasprotujoče. Presnova kalcija in fosforja je v živalskem telesu tako kot pri človeku preko homeostaze podvržena kompleksnemu biokemijsko-hormonskemu sistemu, tj. parathormonu in kalcitoninu (hormoni obščitnice) ter vitaminu D3. Kalcij, magnezij in fosfor se v naravi nahajajo v anorganski obliki v različnih kemijskih spojinah; zelenjava in žitarice jih vežejo in pretvarjajo v organske oblike. Žitarice vsebujejo manjše koncentracije kalcija in magnezija in več fosforja, podobno kot drobovina klavnih živali in meso. Nasprotno pa mleko in mlečni izdelki, stročnice in kosti vsebujejo uravnoteženo razmerje med kalcijem in fosforjem (1,2-1,4:1) View full article »

Prvi pes v evoluciji je bil volk; njegov organizem se je v milijonih let razvil v mesojeda in vsejeda. Osnovna hrana volka so bile divje živali, ki so predstavljale tudi vir vseh hranilnih in za rast telesa potrebnih snovi. Poleg tega se je pes prehranjeval tudi z glodavci in ribami ter užival trave, zelišča, korenine in sadeže. Po udomačitvi pred več kot 10.000 leti je človek psa hranil predvsem z odpadki svoje prehrane. Obdobja skromne prehrane ali celo pomanjkanja hrane so se nato izravnala z obdobji prekomerne prehrane rejenih udomačenih domačih živali in kultiviranih žitaric. V tej fazi vzreje je pes izkazal lastnosti vsejedih živali (omnivorov).
Pred drugo svetovno vojno in po njej so se psi prehranjevali z uličnimi odpadki, s kostmi, z ribami, mlečnimi proizvodi, s kruhom, z drugimi proizvodi iz žitaric ter z ostanki človeške hrane. Lovski psi in psi na podeželju so uživali zlasti odpadke zaklanih divjih živali. Delež v 19. stoletju izdelanih krmil ali hrane za pse je bil do 60. let prejšnjega stoletja izjemno majhen. Védenje o prehrani psov se je ustno prenašalo iz generacije v generacijo. S predelavo mesnih odpadkov in človeške prehrane pa se do danes v evolucijskem razvoju človekove najljubše domače živali ni bistveno spremenilo. Ocenimo lahko, da je področje prehrane malih živali zaznamovano z nazadovanjem in ne z naprednim in koristnim razvojem primerne prehrane. V 20. stoletju se je zaradi potrebe po oskrbi vedno večjega števila psov kot hišnih in človekovih ljubljencev razvila močna in ekonomsko zelo uspešna industrija živalske prehrane. Proizvajalci industrijsko pripravljene hrane za male živali milijonsko populacijo hišnih živali obravnavajo kot potrošnika ekonomsko racionalnega pogleda, ki jim prinaša velikanski promet in dobiček. S tržnimi prijemi pri prodaji industrijske prehrane so uspeli prepričati celo rejce in prehranske svetovalce, da gre za polnovredno hrano, ki povsem zadovoljuje vsakodnevne potrebe domačih ljubljenčkov. View full article »

Če razmišljamo pošteno, lahko zatrdimo, da za lastnika živali ni lepšega, kot imeti zdravega, živahnega in veselega štirinožca z lepo svetlečo dlako, brez zadaha iz ust, brez rjavih zob in stalnih prebavnih motenj. Končno je želja vsakega lastnika živali tudi, da njegov ljubljenček ostane zdrav življenjski sopotnik do visoke starosti. View full article »

Uvod

Regulacija kislinsko bazičnega ravnotežja v celici in izven nje je predpogoj za normalen potek vseh encimsko vodenih procesov presnove človeškega telesa. Razmerje kislin in bazičnih snovi v telesu pa ni pomemben samo za ohranitev zdrave presnove, temveč je pomemben za strukturo in delovanje vseh proteinov, prepustnost celične membrane, razporeditev in vzdrževanje ravnotežja elektrolitov ter normalnega delovanja vezivnega tkiva. O vlogi in stanju vezivnega tkiva se žal govori zelo redko, čeprav igra pomembno vlogo pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja. Vzdrževanje pH vrednosti v telesnih tkivih in tekočinah mora biti natančno vodeno. Dolgotrajne motnje v kislinsko-bazičnem ravnotežju po sedanjih znanstvenih spoznanjih predstavljajo velik dejavnik tveganja pri pojavu kroničnih obolenj.

 

Načini razstrupljanja

Nekaj osnov zdrave prehrane in zdravja

Kaj je prav za prav zdrava prehrana. Iz številnih strokovnih virov poznamo različne teorije o zdravi prehrani, vendar gre pri prehrani tako kot pri zdravljenju za individualne potrebe, ki so odvisne od naše konstitucije. Zato moramo spoznati svojo konstitucijo in se po njej ravnati. Naj preje nam mora postati jasno, da smo ljudje različni in zato potrebuje vsak človek glede na svoje lastnosti individualno prehrano. Kar je dobro za naše telo je lahko popolnoma neprimerno ali celo škodljivo za drugega človeka. Primer za različno prehrano so nam prav drugi narodi in kulture, ki so v svoji evoluciji in stopnji razvoja razvili svojstven način priprave in uživanja hrane. Tak primer so vzhodne kulture kot so Kitajci, ki dandanes uživajo pretežno kuhano ali termično pripravljeno hrano z razliko od Indijcev, ki uživajo večji del surove ali fermentirane hrane.

 

Morje kot poreklo vsega življenja

Zemlja – Modri planet -70% vode

pred miljoni, leti je bila naš planet Zemlja obdana z vodo oz. pra – morjem. V toku razvoja našega planeta se je pod vplivom sončne toplote morje delno izsušilo pri čemer je nastala suha zemlja oz.kontinenti. Zemlja je danes obdana še vedno s približno 70% vode – morja, zaradi česar se zemlja imenuje modri planet, ki ga je bilo šele s poletom v vesolje mogoče v tej barvi tudi videti in fotografirati (Slika 1).

Iz morja to je raztopine vode in soli, ki je vsebovala za nastanek življenja tudi potrebno energijo so se razvile tudi vse žive oblike življenja, ki jih poznamo. Ves ta razvoj živega bitja iz pra – morja je mogoče še danes opazovati v času razvoja in rasti ploda v maternici, ki potuje med nosečnostjo vse razvojne faze evolucije. V tem času se embrijo, razvija od enoceličarja do bitja kakršni smo. Višje razvitega bitja s človeško zavestjo. Novo življenje zarodka nastaja v plodovni vodi pri 37 C v t.i. fiziološki raztopini, ki vsebuje 1 % v vodi raztopljene soli.

 

Obremenitev okolja s strupi in vpliv na zdravje

Članek obravnava aktualno temo vedno večjega porasta toksičnih snovi v našemu okolju in kako se s temi problemi sooča naša moderna družba. Tema je več kot aktualna, saj zadeva kupičenje strupov v našemu okolju temeljito spremembo mišljenja in gledanja na življenje. Žal se teme redko dotaknejo mediji, ker se raje lotevajo scenarijev različnih katastrof na področju klime, energije, družbe in gospodarstva. Problematika počasnega zastrupljanja okolja, rastlinskega, živalskega sveta in človeka pa je pogosto oddaljena od pozornosti medijev in zato zadolženih služb, ki naj bi skrbele za varnost okolja. Od časa do časa se pojavi v javnosti kakšen »škandalček«, da so našli v piščancih dioksin, več svinca v igračah, veš pesticidov in herbicidov v različnih proizvodih, vendar kaj pa naj bi to pomenilo pri vseh drugih problemih? Večina prebivalstva ne mara niti več slišati, kaj vse vsebuje naša hrana, voda in zrak, ki jo marljivo merijo za to usposobljeni laboratoriji. Zdi se, da ljudje postajajo vse bolj manj zainteresirani za vsa dogajanja v današnjemu tehnološko vedno razvitejšemu svetu.

Vzporedno s hitrim razvojem vseh panog človekove aktivnosti, intenzivnemu izkoriščanju narave in njenih bogastev, opazujemo porast kroničnih obolenj, ki se v šolski medicini obravnavajo kot obolenja z neznanimi vzroki.

View full article »

Uvod

Vsaka celica ima svojo zavest in stanje vsake celice se odraža na zavest.

Nova spoznanja o naravi in bistvu rakaste celice omogočajo tudi nov pristop k zdravljenju raka na telesnem nivoju. Konflikti in pomanjkanja, ki nastanejo na celičnem nivoju se morajo prav tako razrešiti na nivoju celotne človekove osebnosti.

Vsaka posamezna celica človeškega, živalskega ali rastlinskega organizma je sestavljena iz vrste posameznih delov – organelov od katerih ima vsak svojo nalogo in funkcijo. Najvažnejši deli celice so jedro, ribosomi, mitohondriji, kloroplasti itd, glede na vrsto organizma.

Za pravilno razlago delovanja celice pa se moramo vprašati, komu se mora vsaka celica zahvaliti za njeno življenjsko energijo. Kakšna neizmerna inteligenca obstaja že od začetka obstoja vsega materialnega sveta, ko se je začela pred ca. tremi miljardami let biološka evolucija v pra-atmosferi brez prisotnosti kisika. Prvotne pretežno anaerobne celice, od katerih obstajajo še dandanes nekatere so za svoje delovanje uporabljale energijo s pomočjo razgradnje najvažnejše snovi glukoze v obliki vrenja brez prisotnosti kisika. Med tem procesom vretja glukoze nastane preko več vmesnih stopenj razgradnje glukoze ogljikov dioksid in voda ob delovanju specifičnih encimov. Pri tem je važno vedeti, da poteka začetnih deset stopenj procesa razgradnje glukoze v naših aerobnih celicah prav tako brez prisotnosti kisika (anaerobno). Glukoza ali sladkor se v tem procesu razgradi delno do piruvične kisline in v primeru pomanjkanja kisika proces izgorevanja ostane na tej stopnji. Da bi celica preživela in pridobila za njen obstoj potrebno energijo brez prisotnosti kisika ali anaerobno, nadaljuje razgradnjo s pomočjo anaerobnega vrenja. Nadaljnjo razgradnjo in sprostitev kemične energije iz pirogrozdne kisline pa se v celici lahko opravi le v prisotnosti kisika v arhaičnih delih plazmatičnih delov celice in ne v mitohondrijih, ki so se pojavili v celici šele ob celičnem dihanju s kisikom. Ta proces razgradnje sladkorja je tudi najstarejši proces presnove prvotne oblike razgradnje sladkorja, ob katerem so lahko preživele pra-celice prilagojene na atmosfero brez kisika. Za potek procesa presnove ob prisotnosti kiska sta bila potrebni dve vrsti celičnih organelov in sicer kloroplasti v rastlinskih celicah in kasneje razviti mitohondriji, ki v celicah človeškega ali živalskega organizma proizvajajo energijo s pomočjo kisika.

View full article »